Epilepsija

Naravna zdravilka s pomočjo rok odstranjuje energije v telesu, ki so povezane z epilepsijo in blokirajo možgane. Ko so demonske energije odstranjene lahko oseba normalno zaživi.

VPRAŠANJE:

Kaj je epilepsija?

Epilepsija je ena izmed najpogostnejših nevroloških bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavijo epileptični napadi. Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Za epilepsijo je značilno, da se epileptični napadi ponavljajo.

Epileptični napad
Epileptični napad je eden od simptomov epilepsije, ki nastane zaradi nenormalnega izbruha električnih impulzov v možganih. Glede na mesto izbruha impulzov poznamo dve osnovni skupini napadov: generalizirane in parcialne.

• Generalizirani napadi: zanje je značilno, da nenormalen električni izbruh zajame celotno možgansko skorjo. Pri tej obliki napadov bolnik izgubi zavest (lahko tudi le za nekaj sekund), pojavijo se lahko mišični krči (krčenje rok in nog) in motnje mišičnega tonusa (nenadni padci).
• Parcialni napadi: nenormalni električni izbruhi so omejeni le na določen predel možganske skorje (epileptično žarišče). Za to vrsto napadov je značilno, da lahko potekajo brez motnje ali z delno motnjo zavesti (oseba je zmedena), pojavijo se lahko mišičnimi krči in motnje čutil (tipa, voha, sluha, vida). Če se nenormalni električni izbruh iz določenega predela možganske skorje nato razširi na celotno možgansko skorjo, govorimo o sekundarno generaliziranem napadu.

Kako pogosta je epilepsija?

V razvitem svetu se epilepsija pojavi pri 1 % prebivalstva. V svetu naj bi jo imelo 40 milijonov ljudi, od tega 6 milijonov Evropejcev. Ocenjujejo, da je danes v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov z epilepsijo, na leto jih na novo zboli okoli 1000. Epilepsija se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju, pogostost pri moških in ženskah je enaka. Najpogosteje za epilepsijo zbolijo mladi, pri več kot polovici bolnikov se bolezen razvije pred 18. letom starosti. Bolezen se pogosto pojavi tudi šele po 60. letu starosti.

Kaj povzroča epilepsijo?

Vzroki za epilepsijo so najrazličnejši, delež posameznih vzrokov je v različnih življenjskih obdobjih različen. Epilepsija lahko nastane kot posledica okvare možganskega tkiva zaradi nepravilnega razvoja možganov ali zaradi vnetij možganovine, poškodbe možganovine (ob porodu, v prometni nesreči), možganske kapi, zastrupitve oziroma čezmernega pitja alkohola ali jemanja drog (ali obojega hkrati), tumorjev. Epilepsijo lahko sprožijo tudi dolgotrajno preprečevanje spanja, hipoglikemija (nizka raven sladkorja v krvi), daljši ali močnejši telesni napor, nezadostna preskrba možganov s kisikom. Za nastanek epilepsije naj bi bila pomembna tudi dednost. Vendar je dednost zelo zapletena in raznolika, zato se epilepsija le malokrat prenaša s staršev na otroka. Pri marsikaterem bolniku lahko vzrok za bolezen ostane nepojasnjen.

Vir: http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/epilepsija/

Epilepsíja je kronična nevrološka motnja, za katero je značilno spontano, neizzvano ponavljanje epileptičnih napadov.^[1][2] Epileptični napadi so praviloma kratkotrajni, prehodni znaki nenormalnega delovanja možganov, ki običajno spontano prenehajo.

Definicija epilepsije, ki jo je predlagala ILAE leta 2005, opiše epilepsijo kot bolezen, za katero je značilna trajna nagnjenost k epileptičnim napadom z vsemi nevrobiološkimi, kognitivnimi in psihosocialnimi posledicami; pri tem je za diagnozo potreben vsaj en epileptični napad.^[3] Po prejšnjem predlogu definicije sta bila za diagnozo epilepsije potrebna dva epileptična napada, ki sta se pojavila v časovnem razmaku vsaj 24 ur. Bolezen je štela za ozdravljeno po petih letih brez napadov.

Enkrat v življenju ima epileptični napad okoli 5% ljudi, epilepsijo ima v nekem življenskem obdobju približno 3% ljudi, medtem ko je prevalenca epilepsije (delež človeške populacije, ki ima sedaj epilepsijo) med 50 in 80 na 10.000 prebivalcev.^[4]

V Sloveniji ima epilepsijo med 10.000 in 15.000 ljudi. Pojavlja se približno enako pogosto pri moških in ženskah, pogostejša je v otroštvu in starosti kot v srednjih letih.

Epileptični napadi so si med seboj zelo različni. Oblika epileptičnega napada je odvisna od področij v možganih, ki jih epileptična motnja zajame. Epileptični napadi lahko potekajo brez motnje zavesti, naprimer le kot prehodni občutki ali krči v eni okončini, lahko z motnjo zavesti ko bolnik opravlja nekaj na videz smiselnega okoli sebe, vendar se na ogovarjanje ne odziva, ali s popolno nezavestjo, ki jo spremljajo tonični in klonični krči celega telesa.

V posameznih starostnih obdobjih se pojavljajo značilne vrste epilepsij. Med vzroki za epilepsijo v otroškem obdobju prevladujejo prirojene bolezni in predvsem v nerazvitem svetu okužbe, v obdobju mladostnika poškodbe in genetske okvare, kasneje tumorji možganov in v starosti možgansko žilne bolezni (posledice možganskih kapi). Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Epilepsija

Epilepsija