Depresija

Najpogosteje se depresija zdravi s tabletami, za kar ni nobenega razloga in lahko vodi v odvisnost. Naravna zdravilka depresijo uspešno blokira in jo hitro pozdravi.

Ena najpogostejših travmatičnih stanj sodobnega človeka je depresija, ki izvira iz duševnega strahu. Kronična in globoka depresija lahko vodi celo v samomor.

Depresiven človek je potrt, brez interesa in zadovoljstva ob vsakdanjih dejavnostih in ima vsaj 5 od naslednjih simptomov, ki trajajo več kot dva tedna: motnje spanja,motnje apetita in nenadna nihanja telesne teže,neobičajno počasno ali hitro govorjenje,zmanjšana želja po spolnosti, utrujenost in pomanjkanje energije,občutki manjvrednosti, samoobtoževanja ali krivde,težja koncentracija, počasno razmišljanje ali izrazita neodločnost,težje izpolnjevanje vsakdanjih obveznosti,občutki neobvladovanja svojega življenja,govorjenje o smrti ali samomoru.

Tveganje je še večje če so prisotni še: občutki obupa in brezizhodnosti,huda tesnoba, nemir ali razdražljivost,huda nespečnost,uživanje alkohola ali drugih drog. S človekom za katerega sumimo da bo naredil samomor se mirno pogovorimo, ne kregamo, najdemo mu tudi strokovno pomoč.

Depresija je najbolj razširjena duševna bolezen, okrog 20 odstotkov ljudi se srečuje z njo. V svetu je depresivnih 100 milijonov ljudi, zaradi gospodarske krize številka narašča.

Duševne motnje so spremembe duševnega zdravja, zaradi katere se posameznik oz. njegova okolica znajdeta v stiski. Med njimi je najbolj pogosta depresija ali bolje depresivna motnja kot motnja razpoloženja in čustvovanja s sočasnimi spremembami izgleda, vedenja in mišljenja. Slednjo tvori cela paleta znakov in simptomov od izrazito telesnih in psiholoških sprememb pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z njegovo ali njeno družbo:

• telesni:
  • dnevno spreminjanje razpoloženja (slabše zjutraj),
  • motnje spanja (zlasti jutranja nespečnost), apetita in želje po spolnosti,
  • izguba motivacije, volje, energije in utrujenost,
  • nezmožnost uživanja (odsotnost ali občuten upad hrepenenja oz. navdušenja);
• psihološki:
  • od potrtosti do občutka notranje praznine,
  • občutki krivde, manjvrednosti, obupa in nemoči,
  • tesnoba,
  • znižana strpnost, izrazitejši impulzivnost in napadalnost,
  • motnje koncentracije in spomina;
• družbeni:
  • izguba zanimanja za druge ljudi in
  • zmanjšana učinkovitost pri delu.

Seveda ni nujno, da se pri osebi z depresivno motnjo pojavijo vsi navedeni znaki in simptomi. O depresivni motnji govorimo, ko se pojavi nekaj ključnih in več ostalih znakov, ti pa morajo trajati vsaj dva tedna, da lahko govorimo o depresiji kot motnji in ne kot začasnem oz. prehodnem stanju. Oseba z depresivno motnjo to občuti kot hudo breme, breme pa obstaja tudi za njegove oz. njene najbližje.

Na razvoj depresije vplivajo različne ranljivosti, od tiste pretežno dednostno obarvane pa vse do ranljivosti, ki je povezana z okoljem, v katerem in s katerim prihaja posameznik v stalne ali občasne stike. Gen za depresijo seveda ne obstaja, a posamezniki in njihovi sorodniki so lahko tej motnji bolj podvrženi kot drugi. Pri tem pa ne gre spregledati vseh možnih življenjskih dogodkov, ki so lahko pomembni sprožilci depresivne motnje ali pa samo eden izmed mnogih povodov, ki pa s samo depresivno motnjo nima neodvisne vzročne povezave. Depresija je torej posledica zapletenega prepletanja dednostnih in okoljskih dejavnikov:

• dolgotrajnejše obremenitve
  • finančne težave, brezposelnost ipd.,
  • telesna obolenja,
  • bolezni bližnjih, za katere skrbimo, …
• težave v medosebnih odnosih
  • odsotnost zaupne osebe,
  • konfliktni odnosi, …
• življenjski dogodki
  • smrt, ločitev, selitev
  • menjava službe, upokojitev, …

Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Zaradi nepoznavanja vzrokov, povodov in samih procesov, ki se v telesu odvijajo med duševno motnjo, ter stigme, ostaja veliko posameznikov z depresivno motnjo nepravilno zdravljenih ali sploh spregledanih. Prepoznavanje in zdravljenje depresije je potrebno izboljšati z izobraževanjem strokovne javnosti in drugih ključnih oseb, ki se srečujejo z depresivnim človekom in ga usmerjajo k iskanju pomoči, ter z ozaveščanjem ljudi z depresijo in njihovih bližnjih, da je depresija bolezen kot vsak druga. Pomembno je, da osebi to razložimo in da v to tudi res verjame. Poudariti je tudi treba, da depresija ni znak osebne slabosti in da obstoj »jasnega« povoda ali vzroka za depresijo ne zmanjšuje potrebe po zdravljenju.

Najpogosteje se depresija zdravi s tabletami, za kar ni nobenega razloga in lahko vodi v odvisnost. Naravna zdravilka depresijo uspešno blokira in jo hitro pozdravi.

VPRAŠANJE: